Izkušnje strokovnjakov ZVD
- E-izobraževanje
- Blog
- Primeri dobrih praks
- Izkušnje strokovnjakov ZVD
Izkušnje strokovnjakov ZVD
E-izobraževanje je kljub zakonskim omejitvam učinkovit način za usposabljanje zaposlenih iz varnosti in zdravja pri delu.
Rešitev: E-izobraževanje
Zavod za varstvo pri delu, d. o. o. (ZVD) je vodilni ponudnik storitev za varnost in zdravje pri delu ter varstva delovnega in življenjskega okolja. ZVD posluje že 60 let in kot edina organizacija v državi ponuja celostno paleto storitev za zagotavljanje varnosti in zdravja – v delovnem in življenjskem okolju.
Na ZVD so storitve e-izobraževanja uvedli leta 2013, po uveljavitvi novele Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). »Zakonodaja e-izobraževanju iz varnosti in zdravja pri delu pred letom 2011 sploh ni bila naklonjena in ga še vedno omejuje na delovna mesta, kjer ni večjih tveganj. Zato se povsod, kjer obstajajo večja tveganja poškodb oziroma nevarnosti, izvajajo klasična usposabljanja,« je pojasnila Fanči Avbelj, mag., strokovna svetnica v Centru za tehnično varnost in strokovne naloge, ZVD Zavod za varstvo pri delu, d. o. o.
Na ZVD-ju prek e-izobraževanja podajajo predvsem vsebine s področja varnosti pri delu in varstva pred požarom. Uporabljajo informacijsko rešitev e-Campus podjetja B2, ki se je v postopku izbire med več ponudniki pokazala kot najbolj kakovostna.
Za izvajanje takšnega načina usposabljanj je v ZVD odgovorna ena oseba, ki hkrati pripravlja vsebine, izvaja usposabljanja in upravlja z informacijsko rešitvijo.
E-usposabljanje VZD učinkovita rešitev za enostavna delovna mesta
Trenutno se za e-izobraževanja odloča okrog 10 odstotkov podjetij oziroma strank ZVD. Kot pravi Fanči Avbelj, o takšnem načinu usposabljanja razmišljajo predvsem podjetja, ki delujejo na več lokacijah. »Če je podjetje razpršeno po celotni državi, so velikokrat problem stroški, povezani z usposabljanji, ter odsotnost z delovnega mesta. V takšnih primerih običajno ugotovijo, da je e-izobraževanje smiselno, čeprav samo za delovna mesta, kjer ni večjih tveganj.« Zanj se najpogosteje odločajo finančne ustanove, podjetja oziroma organizacije, ki poslujejo prek uradov in poslovalnic ter proizvodna in storitvena podjetja za svoje režijske službe.
Posebnost usposabljanj na področju varnosti in zdravja pri delu je, da morajo biti usposabljanja zaradi zakonodaje prilagojena dejavnosti, delovnim mestom in konkretnim nevarnostim. To v praksi pomeni, da se za vsakega naročnika pripravi personalizirano egradivo. Treba je iti na teren, si ogledati delovne prostore in delovne procese, pridobiti Vstopni portal v e-izobraževanje podjetja ZVD 2 gradivo ter vse to v primerni obliki (tekst, fotografije, animacije …) vključiti v izobraževalno gradivo. Pred pripravo gradiva, ki je vsebinsko v celoti prilagojeno naročniku, je treba predelati vso naročnikovo dokumentacijo s področja varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom.
»Pri pripravi vsebin se sledi programom usposabljanja. Inšpektor lahko, skladno z zakonodajo, odredi preizkus usposobljenosti. Skladnost usposabljanja se preverja tudi v primeru nezgod pri delu. V primeru e-izobraževanja so razvidne vse vsebine, ki jih je udeleženec predelal,« je razložila Fanči Avbelj.
Fanči Avbelj
Letno v ZVD pripravijo večje število usposabljanj, pri čemer so pogoste tudi spremembe že pripravljenih gradiv za e-usposabljanja. Tako pravi Fanči Avbelj: »Prostori se obnavljajo, spreminjajo se evakuacijske poti, izdelujejo se nove ocene tveganj, zato je treba vsebine stalno osveževati.« Pri nekaterih strankah, s katerimi sodelujejo od začetka, so vsebino revidirali tudi že več kot trikrat.
Stranka ima popoln pregled nad izvedbo usposabljanja
V ZVD poleg priprave in uporabe e-vsebin med usposabljanjem spremljajo tudi statistiko učenja, na osnovi katere obveščajo udeležence o napredku in spodbujajo tiste, ki so v zaostanku.
Kot ugotavljajo v ZVD, je optimalen čas za predelavo gradiva in preverjanje 14 dni, celo za zaposlene, ki delajo s strankami ali so veliko na službenih poteh. Ob zaključku usposabljanja stranka dobi dokumentacijo ter zapisnik o izvedbi e-izobraževanja s celotno statistiko, ki jo ponuja informacijska rešitev, na primer o številu udeležencev, porabi časa za učenje, predelanem gradivu ter učni uspešnosti.
»Ena glavnih prednosti eizobraževanja je, da udeležencu ni treba zapustiti delovnega mesta. Tudi zaposleni, ki delajo s stranko, imajo zagotovo 5 do 10 minut časa dnevno za učenje. Pomembno je, da platforma za e-učenje omogoča, da se zaposleni lahko vsakič, ko zapusti učno okolje, pri ponovnem vstopu vrne na zadnjo predelano stran,« je še izpostavila Fanči Avbelj.
Fanči Avbelj
Želite spoznati e-izobraževanje
v živo?
Spoznajte najsodobnejše možnosti e-izobraževanja in praktične primere iz Slovenije in tujine!