SMS prevare pri zaposlovanju
SMS prevare pri zaposlovanju
Med mobilnimi uporabniki so zaokrožile prevare, ki obljubjajo zaposlitve s krajšim ali polnim delovnim časom. Ponudbo za delo uporabniki najpogosteje prejmejo preko aplikacij za sporočanje. Prevaranti pogosto obljubljajo visoke zaslužke in delo v priznanih podjetjih.
V času epidemije virusa Covid-19 je bilo veliko podjetij primoranih zapreti svoja vrata, zaposleni pa so ostali brez služb. Mnogi od njih so zato zgrabili vsako priložnost, ki se je ponudila za dodaten zaslužek. To so s pridom izkoristili spletni kriminalci, ki so z lažnimi ponudbami za delo izkoristili njihovo stisko.
Namen tovrstnih ponudb je kraja osebnih podatkov na različne načine. Najpogosteje so predmet zlorabe bančni podatki žrtev. Prevaranti žrtvi ponudijo namišljeno delo, lahko celo ustvarijo lažno spletno strani, da jo v ponudbo lažje prepričajo. Včasih celo pošiljajo lažne bančne izpiske drugih »zaposlenih«, kot dokazilo, da gre za resno zaposlitev. Ko uspejo žrtev prepričat, jo prosijo za bančne in druge osebne podatke ali od nje zahtevajo, da plača določen znesek na njihov račun, če želi pričeti z delom, češ da gre za nakup delovne opreme, za katero bo podjetje kasneje povrnilo stroške. Včasih prevaranti na žrtvin račun celo nakažejo znesek, od žrtve pa nato zahtevajo, da ga prenese na drug neznan račun in obdrži določeno provizijo.
Kriminalci lahko v prevari celo uporabijo kopije uradnih dokumentov o zaposlitvi, davčne obrazce, obrazce z informacijami o bančnem depozitu ipd. Vse to samo, da bi bila prevara kar najbolj prepričljiva. Goljufom pogosto pomagajo posamezniki »rekruterji«, ki se izdajajo za iskalce kadrov in pomagajo goljufom izvajati dovršene prevare. Zlorabijo lahko zakonita imena podjetij in zaposlenih povezanih s temi podjetji, ki jih vključijo v svoje sheme.
Kako prepoznamo tovrstne prevare:
- Sporočila so poslana iz brezplačnih poštnih računov, kot so Gmail, Yahoo ali Hotmail.
- Slovnične in pravopisne napake.
- Ponujena plača je višja od povprečne plače za to delovno mesto.
- Svoje prijave ne oddate na uradni spletni strani ali uradnem elektronskem naslovu podjetja.
- Spletni življenjepis je vse, kar potrebujejo od vas, da vas zaposlijo.
- Objava za delo ni objavljena na delovni strani pravega podjetja.
- Osebno srečanje ni potrebno ali pa intervju poteka prek aplikacije Google Hangouts, aplikacije Telegram, aplikacij za pošiljanje sporočil, WhatsApp ipd.
- Od vas zahtevajo, da med razgovorom navedete osebne podatke, kot so vaše vozniško dovoljenje, potni list ali številka socialnega zavarovanja.
- Navesti morate podatke o svoji kreditni kartici ali bančnem računu.
- Za pričetek dela morate nakazati določen znesek, ki naj bi šel za nakup delovne opreme.
Ena od najpomembnejših metod za zaščito pred tovrstnimi zlorabami je usposabljanje zaposlenih za ozaveščanje iz kibernetske varnosti.
