Kako prepoznati lažna elektronska sporočila?
Kako prepoznati lažna elektronska sporočila?
Lažna elektronska sporočila so ena najpogostejših spletnih prevar, s katero se lahko uporabniki srečamo. Ker želijo prevaranti pridobiti naše občutljive podatke, uporabijo najrazličnejše trike, da nas pretentajo, da jim zaupamo svoje podatke. In na žalost so pri tem tudi zelo uspešni.
Skoraj 30 % uporabnikov odpre sporočilo z lažnim predstavljanjem, od tega jih 12% klikne na zlonamerno priponko ali povezavo.
Njihova tarča smo lahko vsi. Preberite, kako prepoznati lažna elektronska sporočila in se ne ujeti v njihovo past.
- Zahteva po občutljivih podatkih
Spletni prevaranti v elektronskem sporočilu pogosto skušajo pridobiti osebne podatke za dostop do osebnih računov, računov na socialnih omrežjih, poslovnih podatkov ipd. Prevaranti se predstavijo kot naš nadrejeni, uslužbenec banke, zavarovalnice ali skrbnik socialnega omrežja, ki nato s kopico prepričljivih argumentov skuša od nas pridobiti osebne podatke. - Neznani ali »zaupanja vreden« pošiljatelj
Pošiljatelji lažnih elektronskih sporočil so lahko prejemniku neznani, lahko pa se žrtvam predstavijo tudi kot overjen in zaupanja vreden pošiljatelj. Svoja sporočila zapakirajo in pošljejo z naslova, ki je podoben naslovu znanega podjetja ali osebe. Če pa pozorno preverimo podrobnosti pošiljateljeve elektronske pošte, lahko opazimo razhajanja v imenu in priimku. - Sporočila s sumljivo in nepoznano domeno v elektronskem nazivu
Če se spletni prevaranti izdajajo za nam poznanega pošiljatelje, lahko včasih, če podrobno pogledamo domeno pošiljatelja, zelo hitro opazimo neujemanja dejanskega naslova z naslovom pošiljatelja. Naslovi v obliki ...@banka.si.xyz so prav verjetno naslovi z zavajajočo vsebino. Četudi pošta vsebuje ime banke v naslovu to zagotovo še ne pomeni, da je pošta poslana s strani banke.
- Pravopisne in slovnične napake
Spletni prevaranti skušajo s svojimi triki in ukanami zajeti čim več ljudi. V ta namen se prevaranti poslužujejo različnih prevajalskih orodij, ki pa vsebine sporočila ne prevedejo dovolj kakovostno v vse jezike. Tako lahko prejemniki sporočil kar hitro opazimo veliko pravopisnih in slovničnih napak. - Sporočila z zavajajočimi povezavami
Phishing sporočila pogosto vsebujejo tudi povezavo na določeno spletno mesto. Na primer »Za obnovitev gesla kliknite na spodnjo povezavo«. Verodostojnost povezave lahko kaj hitro ugotovimo, če se z miško zgolj zapeljemo čez povezavo in počakamo na izpis povezave v oblačku. - Sporočila z visoko stopnjo nujnosti in zahtevo po urgentnem posredovanju
Lažna elektronska sporočila pri uporabnikih tudi zelo pogosto vzbujajo občutek panike in nujnosti. Napadalci nas lahko prestrašijo s tem, da je v našem računu prišlo do nepričakovane dejavnosti, in tako na primer od nas zahtevajo, da ponastavimo geslo. Ali pa, da bo zaradi prezasedenosti naš račun ukinjen, v kolikor ne kliknemo da priloženo povezavo. Razlog, da je ta taktika tako učinkovita je ta, da žrtve spodbuja k nerazumnemu razmišljanju.
Bi si želeli več tovrstnih informacij vsak mesec? Potem vas vabimo k prijavi na mesečne cyber novice tukaj.
V kolikor bi si v vašem podjetju želeli online, hitrega in učinkovitega izobraževanja iz Informacijske informacije, pa si lahko ogledat preko spodnjega gumba e-gradivo Informacijska varnost za zaposlene.
